Politični parket je vse bolj vroč. Premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta v novi predstavi za javnost vsaj navzven zakopala bojno sekiro. Na drugi strani pa smo priča nastajanju novih strank, ki bodo gotovo vplivale na novo razdelitev volivce. Gibanje Svoboda je iz rekordov padla na najnižjo javnomnenjsko podporo, nezadovoljstvo z vlado pod vodstvom Roberta Goloba pa vse bolj raste, prišlo je že na skoraj 60 odstotkov.
Predsednika države in vlade sta se le sestala, potem ko je kar nekaj krat zavrelo med njunimi kabinetoma. Nazadnje zaradi Pirc Musarjevih vabil tujim voditeljem in solinarja predsednice pri predlogu guvernerja Banke Slovenije. »Ključna gradnika skupne poti sta odkrito medsebojno komuniciranje ter vzajemno spoštovanje,« je po srečanju zapisala Pirc Musar. Ali je bojna sekira zakopana in kaj sporoča srečanje med obema po več mesecih brez prisotnosti medijev?
»Kaj drugega niti nismo mogli pričakovati glede na pompozen medijski opis tega dogodka, ki je izgledal, kot da se srečujete dva državnika svetovnega slovesa. Pričakovano je bilo, da bodo tudi izjave za medije takšne. Menim pa, da se za ljudi ni zgodilo nič bistvenega in se tudi v prihdonje ne bo.«
Podpora največji vladni stranki, Gibanju Svoboda in tudi vladi pod vodstvom Roberta Goloba, je rekordno nizka. Zato Videtič ocenjuje, da bi lahko bilo srečanje med obema predsednikoma tudi zato, ker je »predsednik vlade Golob glede na svoje javno mnenjske ankete v stiski in enostavno se mora vrniti v središče levega političnega pola, ki je v zadnjih mesecih bolj kot njega favoriziral predsednico države Natašo Pirc Musar«. Po besedah Videtiča je Golob srečanje izkoristil »kot za pokazatelj, da je še vedno na liniji s temi strukturami. Enostavno, recimo temu, da se je poklapano vrnil in se srečal s predsednico«.
Videtič je komentiral tudi nastajanje novih strank. Anže Logar bo Demokrate ustanovil konec tedna. Novo stranko napoveduje tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Danes pa naj bi uradno zaživela stranka Karle Rjavca z naslovom Zaupanje. »Nenazadnje pri tem ne smemo pozabiti tudi na pretrese v SLS-u, ker se jaz jih imenujem »kruhoborci« borijo za tisti svoj odstotek ali dva, ki bi jim zagotovili financiranje, čeprav bi bilo tam smiselno, da najdejo novo vodstvo stranke. Marko Lotrič se je zelo ambiciozno lotil tega projekta, kot poslovnež ima verjetno zagotovljen tudi nek finančni vir, v njem pa ni take politične karizme, ki bi privabila množice. Karel Erjavec je smešna zgodba, ker poslušamo starega Karla Erjavca v novi preobleki. Tukaj še največ upov polagam v Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, da bi znala z deležem neopredeljenih narediti pobrat,« je dejal.
Videtič je za Radio Ognjišče komentiral tudi podporo ostalim političnim strankam SDS, SD, Levici in NSi. Večina teh strank v primerjavi z volilnim letom 2022 po javnomnenjskih poizvedbah beleži podobno podporo.
Politični parket je vse bolj vroč. Premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta v novi predstavi za javnost vsaj navzven zakopala bojno sekiro. Na drugi strani pa smo priča nastajanju novih strank, ki bodo gotovo vplivale na novo razdelitev volivce. Gibanje Svoboda je iz rekordov padla na najnižjo javnomnenjsko podporo, nezadovoljstvo z vlado pod vodstvom Roberta Goloba pa vse bolj raste, prišlo je že na skoraj 60 odstotkov.
Predsednika države in vlade sta se le sestala, potem ko je kar nekaj krat zavrelo med njunimi kabinetoma. Nazadnje zaradi Pirc Musarjevih vabil tujim voditeljem in solinarja predsednice pri predlogu guvernerja Banke Slovenije. »Ključna gradnika skupne poti sta odkrito medsebojno komuniciranje ter vzajemno spoštovanje,« je po srečanju zapisala Pirc Musar. Ali je bojna sekira zakopana in kaj sporoča srečanje med obema po več mesecih brez prisotnosti medijev?
»Kaj drugega niti nismo mogli pričakovati glede na pompozen medijski opis tega dogodka, ki je izgledal, kot da se srečujete dva državnika svetovnega slovesa. Pričakovano je bilo, da bodo tudi izjave za medije takšne. Menim pa, da se za ljudi ni zgodilo nič bistvenega in se tudi v prihdonje ne bo.«
Podpora največji vladni stranki, Gibanju Svoboda in tudi vladi pod vodstvom Roberta Goloba, je rekordno nizka. Zato Videtič ocenjuje, da bi lahko bilo srečanje med obema predsednikoma tudi zato, ker je »predsednik vlade Golob glede na svoje javno mnenjske ankete v stiski in enostavno se mora vrniti v središče levega političnega pola, ki je v zadnjih mesecih bolj kot njega favoriziral predsednico države Natašo Pirc Musar«. Po besedah Videtiča je Golob srečanje izkoristil »kot za pokazatelj, da je še vedno na liniji s temi strukturami. Enostavno, recimo temu, da se je poklapano vrnil in se srečal s predsednico«.
Videtič je komentiral tudi nastajanje novih strank. Anže Logar bo Demokrate ustanovil konec tedna. Novo stranko napoveduje tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Danes pa naj bi uradno zaživela stranka Karle Rjavca z naslovom Zaupanje. »Nenazadnje pri tem ne smemo pozabiti tudi na pretrese v SLS-u, ker se jaz jih imenujem »kruhoborci« borijo za tisti svoj odstotek ali dva, ki bi jim zagotovili financiranje, čeprav bi bilo tam smiselno, da najdejo novo vodstvo stranke. Marko Lotrič se je zelo ambiciozno lotil tega projekta, kot poslovnež ima verjetno zagotovljen tudi nek finančni vir, v njem pa ni take politične karizme, ki bi privabila množice. Karel Erjavec je smešna zgodba, ker poslušamo starega Karla Erjavca v novi preobleki. Tukaj še največ upov polagam v Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, da bi znala z deležem neopredeljenih narediti pobrat,« je dejal.
Videtič je za Radio Ognjišče komentiral tudi podporo ostalim političnim strankam SDS, SD, Levici in NSi. Večina teh strank v primerjavi z volilnim letom 2022 po javnomnenjskih poizvedbah beleži podobno podporo.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.
Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.
Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.
Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.
Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.
Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.
Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.
Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.
Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Nedavno je v Kopru potekal Medverski forum z naslovom Mir tebi Balkan, Mir tebi Evropa! Dejstvo je, da je vprašanje miru danes zelo pomembno in zanj lahko veliko storijo tudi različna verstva. Tokrat ste lahko prisluhnili škofu Andreju Sajetu in delu njegovega pozdravnega govora ter p. Martinu Kmetcu, ki je škof Turčiji v mestu Izmir.
Nedavno je v Kopru potekal Medverski forum z naslovom Mir tebi Balkan, Mir tebi Evropa! Dejstvo je, da je vprašanje miru danes zelo pomembno in zanj lahko veliko storijo tudi različna verstva. Tokrat ste lahko prisluhnili škofu Andreju Sajetu in delu njegovega pozdravnega govora ter p. Martinu Kmetcu, ki je škof Turčiji v mestu Izmir.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.